Analitsko poročilo

Proces sestavljanja analitskega poročila je neodvisen od procesa analiziranja, čeprav je njegov sestavni (končni) del. Pri sestavljanju analitskega poročila je pomembno zlasti naslednje:

1.    sestavljeno mora biti skladno z znanim namenom poročila;

2.    upoštevati mora razmere, v katerih se uporabnik odloča, in morebitne spremembe teh razmer v prihodnosti;

3.    vsebovati mora vse odločilne (relevantne) informacije, po potrebi pa tudi dopolnilne informacije (slika 4 v poglavju 3.2);

4.    njegovo sestavljanje je neodvisno od metode in procesa analiziranja. Le-ta naj torej ne vpliva na strukturo poročila in na njegovo podajanje. Tudi Lipovec strogo loči analizo od analitskega poročila (Lipovec, 1983, 98);

5.    napisano in podano mora biti na preprost način, ki ga uporabnik razume, brez nepotrebnih in zapletenih strokovnih izrazov ter tujk;

6.    ima naj logično "rdečo nit", ki omogoča njegovo hitro in celovito razumevanje;

7.    naj ne vsebuje nepotrebnih podrobnosti, ki lahko zameglijo njegov osnovni namen;

8.    sestavljalec poročila naj gospodarno ravna tako s časom pisanja kot tudi s časom bralca poročila. Zato je zelo priporočljivo, da se vživi v položaj uporabnika poročila (informacije) in se na primer vpraša:
  • Kaj bi mi bilo v njem odveč?
  • Ali bi bil s takim poročilom zadovoljen?
  • Kaj bi mi v tem poročilu manjkalo?
  • Ali je dovolj jasno poudarjena osnovna informacija?
  • Ali se lahko na podlagi tega poročila odločam?
  • Ali bi take vrste poročil želel prejemati tudi v prihodnje?
  • Ali poročilo kaže na kakšen napredek v sistemu poročanja v podjetju?
  • Kaj to poročilo pove o sestavljavcu poročila?;

9. Pri komentarjih tabel v poročilu ne smemo brez potrebe ponavljati tistega, kar je iz tabele ali slike vidno (saj zato uporabljamo tabele in slike), še zlasti pa ne podrobnosti, ki niso pomembne. Komentar mora opozoriti na temeljne informacije, ki jih lahko oblikujemo na podlagi podatkov iz tabele ali slike. To so zlasti pomembnejša gibanja, njihova jakost in morebitne nevarnosti ali priložnosti na tej osnovi.

Načelna struktura vsebine analitskega poročila je naslednja:

1.    Uvodni del:
1.1.  Kazalo
1.2.  Opredelitev vsebine
1.3.  Poročilo nosilca analize
1.4.  Predpostavke in omejitve poročila
1.5.  Izbor in utemeljitev sodila (sodil) analize

2.    Povzetek analize:
2.1.  Povzetek pozitivnih stanj in gibanj
2.2.  Povzetek negativnih stanj in gibanj
2.3.  Celovita ocena stanja in gibanja

3.    Zaključek:
3.1.  Predlogi in smernice ukrepov
3.2.  Ocena učinkovitosti ukrepov in tveganj

4.    Priloge:
4.1.  Dodatna pojasnila posameznih delov poročila
4.2.  Tabele predelanih podatkov in podrobnejši izračuni
4.3.  Grafi in slike
4.4.  Seznam uporabljene literature in drugih virov.


Podrobneje o analitskem in letnem poročilu glejte v knjigi Živka Berganta: Analiza poslovanja od teorije do prakse (2013).

Analiza poslovanja od teorija do prakse

Cena: 35 €
Avtor: Dr. Živko Bergant 
Leto izdaje: 2013

Details

Živko Bergant

Je avtor številnih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Avtor številnih svetovalnih in revizijskih projektov ter sanacijskih programov slovenskih podjetij.

Details

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco