Marec 2014 - st. 1

Uvodnik: dr. Živko Bergant
V četrtek, 28. novembra 2013, je bila v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije izvedena tretja konferenca o notranjem poročanju z delovnim naslovom Posebnosti notranjega poročanja po posameznih vrstah dejavnosti.

Poslovodno upravljanje ekonomije sivih: Borut Ambrožič, Sandra Žlof, ddr. Marija Ovsenik, mag. Dejan Petkovič
Avtorji se v članku osredotočajo na teorijo življenjskega procesa, po kateri staranje vključuje biološke, psihološke in družbene procese. Slednji govorijo o tem, da se je v tej demografsko starajoči se dobi možno postarati na povsem nove načine. Eden od omenjenih načinov, bivanje v domovih za starejše osebe, je prispevku obravnavan iz ekonomskega, demografskega in socialno gerontološkega vidika, ki združuje naše akademsko delovanje in poklicne izkušnje s področij prava, ekonomije, socialnega dela in socialne gerontologije. Socialna gerontologija na interdisciplinarni ravni združuje vse vede v smeri proučevanja, raziskovanja in dela s starejšimi in pojmom staranja ter iskanja odgovorov na vprašanja, vezana na podaljševanje življenjske dobe in raziskovanje vzrokov stanj, v katerih se znajdejo starejši. Prispevek je torej predstavitev ekonomije sivih in ne sive ekonomije.

Napačno pojasnjevanje kratkoročnega in pospešenega koeficienta: dr. Živko Bergant
V strokovni literaturi, pa tudi v praksi se še vedno pojavljajo napačne razlage izrazne moči kratkoročnega in pospešenega koeficienta, na tem temelju pa tudi neustrezna pojasnjevanja v analizah poslovanja in poslovnih poročilih posameznih podjetij. Prispevek obravnava prikaz omenjenih kazalnikov v novejši knjigi (O'Hara, 2013) in njuno neustrezno pojasnjevanje, ki je žal pogosto tudi v anglo-ameriških učbenikih poslovnih financ.

Ugotavljanje pravne subjektivitete organizacij za potrebe računovodsko-finančnega poročanja: dr. Bojan Tičar
Avtor klasificira organizacije z namenom praktičnega razvrščanja pravnih oseb, saj je za računovodsko-finančno poročanje treba najprej ugotoviti pravno subjektiviteto organizacije. Predlagana klasifikacija je praktično uporabna, saj so merila razvrščanja pravnih oseb na teritorialne in funkcionalne (pridobitne in nepridobitne) po mnenju avtorja univerzalna. Klasifikacija izhaja iz rimske razvrstitve pravnih oseb na korporacije in ustanove in jih umešča po kriterijih oblastnosti, funkcionalnosti in profitnosti/neprofitnosti. Seveda je za vse te pravne osebe treba voditi knjigovodstvo in računovodstvo ter o njihovem poslovanju poročati tako notranjim kot zunanjim uporabnikom informacij. Računovodsko-finančna poročila so lahko glede na predpise (SRS ali zakonodaje o računovodstvu) različna, zato je že pred pripravo izkazov treba od vsega začetka identificirati statusno obliko pravne osebe, za katero se izkazi pripravljajo.

Javna naročila v zdravstvu: Maja Kožuh
Avtorica obravnava področje javnih naročil s splošnega vidika in z vidika javnega naročanja v zdravstvu. Javna naročila imajo v slovenskem prostoru zelo pomembno vlogo. Sistem javnih naročil je prestal številne zakonodajne spremembe. Področje javnih naročil ni novost, saj je od sprejema prvega zakona, Zakona o javnih naročilih, minilo že sedemnajst let. Javna naročila so orodje za uvajanje konkurence na področje javnega sektorja, kjer konkurence doslej ni bilo. Skoraj polovica letnega državnega proračuna je namenjena za javna naročila. V Sloveniji je ocenjena vrednost javnih naročil v letu 2012 znašala 7,98 %. V letu 2012 so javni zavodi skupno oddali 1.631 javnih naročil v vrednosti 437.267,066 evrov.
 
Zunajbilančna evidenca in nekatere oblike zavarovanj: Suzana Friegl
Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in obveznostiZakon o gospodarskih družbah govori o zabilančnih sredstvih in obveznostih. V praksi uporabljamo izvenbilančna sredstva in obveznosti. Ta izraz uporablja tudi zakon o računovodstvu. V vseh primerih gre za taka sredstva in obveznosti, ki jih izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco stanja. Zunajbilančni razvid je razvid, kot imenujejo standardi poslovno knjigo, ki zajema knjiženje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih izkazih.

Pokrivanje izgube ali (samo)zavajanje: dr. Živko Bergant
 Praksa kaže, da izrazi, ki jih uporablja kak predpis, tako hitro preidejo v vsakdanji govor, da jih uporabljamo že samodejno in brez kritičnega odnosa. Uporabljamo jih, kot da so vsakomur jasni, ne glede na uporabnika in ne glede na svojo vsebino. Pri tem praviloma pozabljamo dejansko vsebino nekega izraza. Kritični odnos, ki ga pogosto pogrešamo tudi med strokovnjaki, se začne z vprašanjem, kaj nam neki izraz pomeni kot informacija.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco