Marec 2015 - št. 1

Vsebina marčevske revije Poslovodno računovodstvo

dr. Živko Bergant: ČETRTA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU
V Ljubljani je bila 27. novembra v prostorih Visoke šole za računovodstvo izvedena že četrta konferenca o notranjem poročanju z delovnim naslovom Posebnosti notranjega poročanja v nekaterih dejavnostih. Organizirala sta jo Inštitut za poslovodno računovodstvo (IPR) in Visoka šola za računovodstvo.

Prve tri konference so bile namenjene pripravi Kodeksa načel notranjega poročanja, katerega osnutek je že objavljen na spletnih straneh IPR.

Četrta konferenca pomeni prikaz konkretne uporabe načel notranjega poročanja v nekaterih dejavnosti in predstavitev originalnih rešitev v obravnavanih podjetjih.

Zbornik referatov četrte konference je obsežen in je natisnjen v skupni tretji in četrti številki revije Poslovodno računovodstvo v letu 2014. Obsega zanimive in koristne prispevke iz prakse na različnih področjih delovanja organizacij.
 

Prof. dr. Bojan Tičar, Samo Medvešek: PREGLED ORGANIZIRANOSTI NEKATERIH INSTITUCIJ FORMALNEGA DRUŽBENEGA NADZORA V RS ZA ŠTUDIJ FORENZIKE NA PODROČJU RAČUNOVODSTVA IN FINANC

Izvleček: Policija je kot organ izvršilne oblasti v največji meri pristojna za zagotavljanje javne varnosti in vzdrževanja javnega reda in miru ter hkrati eden od ključnih nosilcev, ki skrbijo za delovanje kazenskopravnega sistema v Republiki Sloveniji. Poleg tega je policija eden od ključnih dejavnikov pri zagotavljanju nacionalne varnosti, pri čemer tesno sodeluje z drugimi varnostnimi organi. Slovenska policija se je v letu 2009 lotila prenove policijske zakonodaje in posledica tega sta bila dva nova zakona – Zakon o organiziranosti in delu v policiji in Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki sta izšla v letu 2013. Smoter prenove policijske zakonodaje je bil predvsem v tem, da se je obsežno tematiko zapisalo na jasnejši, preglednejši in bolj sistematičen način. Prav tako je v novih zakonih večji poudarek na zaščiti svobode in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Sicer pa se organiziranost, temeljne naloge in pooblastila policije s sprejemom novih zakonov niso bistveno spremenila. Poleg policije je del izvršilne veje oblasti tudi Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS), ki v Republiki Sloveniji izvršuje kazenske sankcije kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje. Kazni zapora in mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih, ki so dislocirane notranje organizacijske enote uprave.

Najpomembnejši pravosodni organi v Republiki Sloveniji so tožilstva in kazenska sodišča. Enoten sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Slednja delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna sodišča, okrožna sodišča, višja sodišča in vrhovno sodišče.

Kazensko sodišče je državni organ, pristojen za izvedbo kazenskega postopka. V pravnem pogledu se ne razlikuje od drugih sodišč splošne pristojnosti, vrsto posebnosti mu daje samo pravno področje, ki ga opredeljujeta kazensko materialno in procesno pravo, s katerima je definiran predmet njegovega odločanja in njegova pristojnost.

Ključne besede: policija, formalno družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem.
 

Dr. Živko Bergant: FINANČNA PROŽNOST IN NALOŽBENA SPOSOBNOST

Izvleček: : Prispevek obravnava finančno prožnost za razliko od finančne stabilnosti. Avtor ugotavlja, da je v literaturi običajno združevanje namena obvladovanja tveganj z namenom izkoriščanja poslovnih priložnosti v pojmu finančna fleksibilnost. To zmanjšuje tako jasnost pojmov kot tudi nabor koristnih informacij za poslovno odločanje. V prispevku je podana opredelitev finančne prožnosti in obravnavani so njeni številni vidiki. V okviru merjenja je podan kratek pregled različnih pristopov, obenem pa je prikazana tudi izvirna zamisel drugačnega pristopa k analiziranju in načrtovanju finančne prožnosti.

Ključne besede: finančna stabilnost, finančna fleksibilnost, finančna prožnost, investicijska sposobnost, plačilna sposobnost, kapitalska ustreznost, zadolženost, finančni vzvod.

Mag. Nataša Pustotnik: NOTRANJE POROČANJE O TRŽENJSKI FUNKCIJI

Izvleček: Namen prispevka je podati pogled o notranjem poročanju za potrebe prodajne oziroma širše, trženjske funkcije združbe. Podani so cilji in naloge trženjske funkcije, razvojni pristop te funkcije in prikazani novi pristopi k razmišljanju o trženju. V okviru izhodišč načel so upoštevane posebnosti trženjske funkcije in obravnavane njene naloge. S poslovodnim vidikom je zajeto načrtovanje, organiziranje izvajanja in nadzor nad poročanjem za potrebe funkcije trženja. Informacijski vidik govori o uporabnikih poročil, potrebnih računovodskih in neračunovodskih informacijah ter klasificira vrste poročil za potrebe trženjske funkcije. Izvajalni vidik govori o izvajanju procesa poročanja, njegovih nosilcih in njihovih vlogah pri oblikovanju informacij ter opozarja na vlogo ustreznega informacijskega sistema pri pripravi poročil za potrebe trženjske funkcije. 

Ključne besede: trženjska funkcija, marketinški menedžment, notranje poročanje, učinkovitost prodaje, načrt trženja, proces trženja, trženjsko-informacijski sistem

Darinka Meško: SPLETNE GOLJUFIJE

Izvleček: Obstaja toliko spletnih prevar, kolikor je uporabnikov spleta. V članku prikazujem nekatere najpogostejše primere spletnih tveganj, prevar družbenih omrežij in pa spletnih prevar, ki ciljajo tako na fizične osebe kot na podjetja. Te vrste prevar so za uporabnike[1] najpogostejše in smo jim tudi najbolj izpostavljeni. Vsak je že kdaj dobil elektronsko pošto, zaradi katere je ali bi lahko postal žrtev prevare.

Ključne besede: računalniška kriminaliteta, prevara, goljufija, spletna goljufija, motiv, rdeče zastavice.
 

Dr. Živko Bergant: MOGOČE, MOŽNO ALI MORDA?

Zavreči eno slovensko besedo v korist druge je že na prvi pogled siromašenje jezika, kajti obstoj sopomenk vedno daje priložnost za njegovo bogatenje. To pa lahko uresničimo, če zaznamo podtone v obeh besedah in jih primerno opredelimo, kar je zlasti pomembno pri uporabi v strokovnem, manj v pogovornem jeziku. Zlasti v znanosti je škodljivo uporabljati preveč soznačnic, kajti to zamegljuje jasnost vsebine.

V vsakdanji rabi pogosto uporabljamo besedi mogoče in možno kot sopomenki. Pri tem lektorji slovenskega jezika praviloma dajejo prednost besedi mogoče, vendar brez jasne utemeljitve.  V nadaljevanju bomo obravnavali obe besedi in se opredelili do njihovega pomena.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco