November 2015

ZBORNIK REFERATOV 5. KONFERENCE O NOTRANJEM POROČANJU



Dr. Stanko Koželj: POSEBNOSTI NOTRANJEGA POROČANJA V KMETIJSKIH ORGANIZACIJAH 
Kmetijska panoga oziroma kratko, kmetijske dejavnosti so povsod po svetu in seveda še posebej v Sloveniji izredno specifični gospodarski deli. To izrecno velja še za slovenske razmere, saj smo v tej panogi do nedavnega poznali le nekaj večjih kmetijskih gospodarstev (tako v zasebni kot družbeni lastnini). Zakon o dohodnini (ZDoh 1) pa je pred nekaj leti vpeljal tudi možnost, da smejo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravljati fizične osebe (običajno seveda kmetje oziroma skupek kmetov, imenovanih kmečka gospodinjstva), lahko pa seveda tudi po zakonu o gospodarskih družbah tudi gospodarske kmetijske in gozdarske organizacije (podjetja). Do nedavnega smo torej v Sloveniji poznali le kmetijska podjetja (tudi kmetijske zadruge) in pa lastnike zemlje in gozdov kot fizične osebe, ki so opravljali osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, nekateri pa poleg njiju še tudi značilne dopolnilne dejavnosti. Večina fizičnih oseb, lastnikov zemljišč in gozdov je po zadnjih spremembah ZDoh 1 prešla iz obdavčevanja dohodkov na osnovi pavšala, izračunanega na podlagi katastrskega dohodka (upoštevaje povprečne meje 7.500 evrov zadnjih dveh let) na obdavčevanje davčne osnove (ki jo tvorijo doseženi davčno priznani prihodki minus davčno priznani odhodki oziroma normirani odhodki, če ima zavezanec pogoje zanj). V tem sestavku želimo prikazati predvsem problematiko sestavljanja začetne bilance stanja, delovanje in vodenje poslovnih knjig in oblikovanje potrebnih računovodskih informacij za primerno in zadostno notranje poročanje.
 

Mirko Jenko: POSEBNOSTI NOTRANJEGA POROČANJA V ZADRUGI
Izvleček: Prispevek prikazuje notranje poročanje v zadrugi. Organiziranost zadrug zahteva nekaj posebnosti pri notranjem poročanju. Posebnost je zlasti velika pravica članov po obveščenosti. Predstavili smo sistem notranjega poročanja v KZ Cerklje. Poročanje temelji na procesih in poslovnih funkcijah. Poročila vsebujejo informacije o finančnem poslovanju in tudi nefinančne informacije
 

Mag. Blanka Vezjak:  NOTRANJE POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI ORGANIZACIJE
Izvleček: Družbeno odgovorna organizacija je dolgoročno ekonomsko uspešna, a ne na škodo drugih, zaposlenih, partnerjev, širšega družbenega in naravnega okolja. Za odločanje na poti trajnostnega razvoja potrebuje kakovostne informacije za odločanje, ki vključujejo vse tri razsežnosti njenega poslovanja, ob ekonomski tudi okolijsko in socialno. Nabor potrebnih podatkov in informacij je tako bistveno širši od standardnega, ki so ga doslej obvladovali računovodski strokovnjaki. Povezovati se morajo s strokovnjaki iz drugih strok pri prepoznavanju vplivov organizacije ter razpoložljivih in potrebnih podatkov. Prispevajo lahko s svojim poznavanjem informacijskih tokov in informacijske podpore v organizaciji ter še posebej metod obračunavanja stroškov. Pri tem se soočajo z izzivi internalizacije zunanjih stroškov in priprave informacij z upoštevanjem stroškov in drugih gospodarskih kategorij, ki jih predpisano knjigovodstvo ne izkazuje
 

Marko Kiauta: NAČRT INFORMACIJ ZA VODENJE ORGANIZACIJE
Prispevek obravnava stanje in perspektive dejavnosti računovodstva in vodenja kakovosti v luči ideje Kodeksa o notranjem poročanju. Obravnava trende razvoja obeh strok glede na vodstvo organizacije, ki je njun skupni odjemalec. Zato je upoštevan tudi vidik razvoja vloge in nalog vodstev organizacij. Zahtevnost delovanja organizacij je povečana zaradi vse večje kompleksnosti in povečevanja obsega sprememb. To nalaga tako računovodstvu kot vodenju kakovosti, da svoje poslanstvo izvajata v vedno večjem približevanju vodstvu in s tem tudi eden drugemu. Kot najpomembnejši vidik je prepoznana potreba po razvoju vodenja v smeri družbeno odgovornega vodenja. To narekuje konkretne nove vsebine informacij, ki naj bi jih informacijski sistemi nudili in razširitev virov ter prejemnikov informacij.
 

Branka Babič: POSEBNOSTI NOTRANJEGA POROČANJA PRI POSLOVANJU V RAZMERAH PRISILNE PORAVNAVE 
Kodeks načel notranjega poročanja v poglavjih 1 do 22 opredeljuje procese notranjega poročanja za potrebe poslovnih funkcij, vodenja in nadziranja v združbah, ki poslujejo v običajnih razmerah nekega poslovnega okolja. Poslovanje v razmerah prisilne poravnave je specifično, zaradi mnogih notranjih in zunanjih razlogov. V poslovanju je treba poleg druge zakonodaje in predpisov upoštevati še specifične določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-UPB 8 in naslednji, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Kljub temu, da veljajo in se smiselno uporabljajo že obravnavana načela notranjega poročanja, se pri prisilni poravnavi pojavljajo določene posebnosti. Zadovoljiti je potrebno informacijske potrebe več različnih uporabnikov informacij z upoštevanjem normativne ureditve poročanja in trajanja poslovanja v razmerah prisilne poravnave. Namen tega prispevka je poudariti nekatere posebnosti pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave, kot osnovo za oblikovanje enega od poglavij Kodeksa načel notranjega poročanja.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco