Organiziranje računovodstva v neurejenih razmerah

Neredko so računovodski delavci soočeni s popolnoma neurejenimi razmerami v združbi in še zlasti v računovodstvu. To običajno niso več mikro združbe, temveč majhne in tudi srednje velike. Tedaj poslovodstvo in lastniki združbe od vodje računovodstva, ki prevzame to mesto, pričakujejo ustrezno ukrepanje.
Pojem neurejenih razmer moramo nekoliko bolj opredeliti. S tem izrazom mislimo predvsem na neurejenost informacijskega, zlasti računovodskega sistema združbe. Kaže se zlasti v različnih pojavnih oblikah kot na primer v:
  • pomanjkljivi dokumentaciji (nekaterih dokumentov v združbi preprosto ni);
  • neustrezno likvidirani ali sploh nelikvidirani (nepotrjeni) dokumentaciji;
  • potrjeni dokumentaciji, vendar brez izvirnih, dokazujočih listin;
  • neažurnem in nerednem toku dokumentacije;
  • notranjih kontrol ni ali pa so nezanesljive;
  • računovodski izkazi niso revidirani ali pa je revizor izdal negativno mnenje oziroma zavrnil izdajo mnenja;
  • itd.
Stopnja neurejenosti je seveda odvisna od tega, koliko zgornjih ugotovitev velja v posamezni združbi. Pri visoki stopnji neurejenosti ne moremo več govoriti o zaposlitvi vodje računovodstva kot v normalnih razmerah, saj pogosto prevzema še vlogo sanatorja organiziranosti in delno morda tudi poslovanja združbe. Razlika je bistvena, saj slednje zahteva bistveno večjo podporo poslovodje in/ali lastnikov.
V primeru zelo visoke stopnje neurejenosti ni priporočljivo prevzeti funkcije vodje računovodstva brez hkratnega angažiranja kriznega poslovodje (lahko tudi najemnega) oziroma novega poslovodje[1] z nalogo sanirati združbo.
 
Neurejenost združbe v zgornjem smislu je lahko posledica številnih vzrokov, ki neposredno vplivajo na to, kako naj bi se vodja računovodstva lotil posla in kako in s kakšnim uspehom naj bi ga vodil oziroma končal.

Vzroke neurejenih razmer lahko opredeljujemo z različnih vidikov, vendar poglejmo nekaj najpogostejših. Neurejenost je namreč lahko posledica:
  • Neznanja in površnosti predhodnega vodje računovodstva;
  • Slabega poslovodenja združbe;
  • Slabega upravljanja združbe;
  • Skrivanja in zadovoljevanja osebnih interesov poslovodstva;
  • Skrivanja in zadovoljevanja osebnih interesov lastnikov oziroma ustanoviteljev;
  • Težkega ekonomsko finančnega položaja združbe.
 
Vloga novega računovodje je v vsakem primeru od zgoraj navedenih, različna.

Več v Knjigi Ž. Berganta: Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo.


[1] Poslovodja, ki je pripeljal združbo v tako neurejeno stanje, ni sposoben ali pa je noče sanirati, ker ima druge načrte oziroma interese.

Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo
  • Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? 
  • Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
  • Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije?
več o knjigi 

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco