Revija IPR - junij 2014

Kazalo

Uvodnik: dr. Branko Mayr
Spet je pred nami vroče poletje. Res bo vroče, čakajo nas volitve in še veliko dobrega. Kriza, beseda, s katero se srečujemo, je še vedno naša sopotnica. Čeprav indici kažejo na bolje, ne smemo pozabiti, da je zabeležena rast posledica izvoza, kar je dobro, in predvsem velikega zadolževanja, ki generira domačo potrošnjo in s tem gospodarsko rast.

Forenzično preiskovanje:  dr. Živko Bergant
Forenzično preiskovanje je v okviru kriminalistike že dolgo prisotna veda, na področju izobraževanja finančnih forenzikov pa smo v Sloveniji še na samem začetku. Zato želimo opredeliti temeljne pojme pri opredelitvi in umestitvi forenzičnega preiskovanja v ustrezni pojmovni okvir. S podrobneje opredeljenimi značilnostmi in vsebino forenzičnega preiskovanja ga lahko razlikujemo od drugih vrst preiskovanja in analiziranja.

Nekatere sodobne oblike davčnih prevar: dr. Bojan Tičar, dr. Darja Bernik
Davčna prevara je oblika davčne utaje ali evazije. Za razumevanje problematike davčnega utajevanja je treba opredeliti, kaj pomeni pojem davčna utaja, prevara ali nezakonita davčna evazija v primerjavi s pojmoma davčno izogibanje in davčno prevaljevanje. Davčna utaja, prevara ali nezakonita davčna evazija je protizakonito izogibanje plačilu davka. Običajno je sankcionirana kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. V vseh pravnih redih davčna prevara pomeni protipravno ravnanje, ki je lahko glede na višino zneska (in/ali na način utaje) kvalificirano kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. Avtorja v članku opredelita posamezne oblike, značilne za večino pravnih redov. Nekatere oblike ponazorita tudi s primeri. Nadalje avtorja opredelita nedovoljeno davčno prevaljevanje in posebno obliko utajevanja davka na dodano vrednost (DDV) s t. i. davčnim vrtiljakom. Članek zaključita z mislijo, da so za mednarodno preprečevanje davčnih prevar predvsem pri prevarah z DDV nujne spremembe evropske zakonodaje tako na področju DDV v smeri potrebe po spremembi celotnega evropskega sistema DDV kot tudi na administrativnem področju v smislu vpeljave novih proaktivnih metod odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja tovrstnih goljufij.

Poslovna etika in notranje poročanje: Dejan Jelovac
Članek se ukvarja z aktualnimi moralnimi dilemami, ki se pojavljajo v vsakdanji praksi na področju notranjega poročanja, zlasti v pogledu računovodskih informacij. Poudarek je na iskanju in oblikovanju moralnih načel pri notranjem poročanju o rezultatih poslovanja podjetij. Središčno raziskovalno vprašanje je: katere so temeljne moralne predpostavke in principi poklicne etike notranjega poročanja? V tako zastavljenem diskurzu se poskuša obstoječi Kodeks poklicne etike računovodje dopolniti in spremeniti v delu, ki se nanaša na notranje poročanje, na način, ki ga avtor jemlje kot njegovo nujno izpopolnjevanje v skladu z zahtevami duha časa. V zaključku so dana nekatera razmišljanja avtorja o možni smeri nadaljnjega raziskovanja in urejanja proučevane problematike, ki se je v pretekli poslovni praksi nedvomno pokazala kot strokovno kompleksna in včasih izjemnomoralno kontroverzna.

Vloga zaupanja pri trženju računovodskih storitev: dr. Helena Povše
Ta študija proučuje menjalne odnose. Prispeva k razumevanju razlik med različnimi oblikami menjav. Ključno raziskovalno vprašanje obravnava povezave med konstrukti zaupanje, zadovoljstvo in uspešnost. Izpostavljamo na normah temelječe zaupanje in računovodske storitve. Oblikujemo priporočila za menedžerje na področju trženja.

Legal aspects of the public authority to perform certain public administration tasks in the Republic of Sloveniadr. Bojan Tičar, dr. Iztok Rakar
Javno pooblastilo je pooblastilo subjektu, ki ni organizacijski del državne oziroma občinske uprave, za izvajanje določenih nalog državne oziroma občinske uprave. Razvojno gledano je prenos izvajanja upravnih nalog izven državne uprave povezan z nastankom javnih služb v državah razvitega kapitalizma na koncu 19. stoletja. Izvajalcem javnih služb so bila javna pooblastila podeljena zato, da so lahko javne službe izvajali učinkoviteje. V Sloveniji je javno pooblastilo ustavni institut. Ustava določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Pri pravnih osebah je treba ločiti izvajanje javnih pooblastil od drugih dejavnosti, ki jih opravljajo (javne službe, gospodarske dejavnosti, negospodarske dejavnosti), saj v vlogi nosilca javnega pooblastila namreč nastopajo le tedaj in v tistem obsegu, ko izvajajo upravne naloge, ki so jim podeljene z javnim pooblastilom. Javno pooblastilo se lahko podeli z zakonom ali na podlagi zakona. Podelitev z zakonom pomeni, da zakon določi tako naloge kot konkretnega nosilca. Tak način določitve nosilca v praksi ne povzroča težav, če je nosilec en sam in ima pooblastilo podeljeno za daljše časovno obdobje. Drugače pa je v primeru, ko je nosilcev več, npr. v primeru, če se javno pooblastilo podeli fizičnim osebam. Zaradi tega ustava dopušča tudi podelitev na podlagi zakona - v tem primeru se javno pooblastilo podeli konkretnemu nosilcu z odločbo, izdano v upravnem postopku. Razmerja med državo in nosilcem javnega pooblastila so urejena z javnim pravom, za razmerja med nosilcem javnega pooblastila in uporabnikom storitev pa je bistveno, da ima prvi enake pravice in dolžnosti kot državna uprava: to predvsem pomeni dolžnost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter načel, po katerih deluje državna uprava.

Opravljanje del po pogodbah izven delovnega razmerja: mag. Dejan PETKOVIČ, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o., Ptuj
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2 v letu 2013 ter nekatera določila od 1. 1. 2014) ter Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu (ZZVZZ-M od 1. 2. 2014) sta prinesla pomembne spremembe pri obračunavanju in izplačevanju dohodkov fizičnim osebam. Tukaj mislimo predvsem na večje spremembe pri izplačilih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (kot jih poimenuje Zakon o dohodnini – ZDoh-2) oziroma na podlagi pogodb civilnega prava.

Finančna stabilnost: dr. Živko Bergant
V praksi se pogosto srečujemo s pojmom finančna stabilnost, ki pa si ga lahko razlagamo na različne načine, ne samo na različnih področjih poslovanja, temveč tudi v različnih področjih znanosti. V nadaljevanju bomo poskušali na njih vsaj načelno odgovoriti, pri čemer se bomo osredinili predvsem na finančno stabilnost podjetja. Za izhodišče nam bo načelna opredelitev pojma stabilnost.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco